keš študentski servis
 « podjetja
  Sprememba: Dav?na zakonodaja  
Znesek na napotnici naj ne bo višji kot 400 EUR-ov.
 

Nova dav?na zakonodaja oz. njene spremembe na podro?ju študentskega dela so bile uvedene nepremišljeno in prehitro. Zaradi apela Študentske organizacije Slovenije je vlada poleti spremenila Zakon o dohodnini in to v manj kot enem mesecu. Obstoje?e spremembe je potrebno dopolniti in prenoviti.


Olajšave

Klju?na sprememba, ki vpliva na študentsko delo in dolgoro?ni odnos študentov do dela je posebna olajšava za študente in dijake v višini 1,2 mio SIT. T.i. študentska olajšava se v primerjavi s prejšnjimi leti znižala za ve? kot 10%, a ni problem v njenem znižanju, ampak dodatnih omejitvah, ki pogojujejo njeno uveljavitev. Glavna omejitev za koriš?enje olajšave je višina dohodka, ki ne sme prese?i 1,6 mio SIT. Ta olajšava grobo posega v delo in ne upošteva nekaj pomembnih dejstev:

a) stroške, ki nastanejo izklju?no zaradi izobraževanja

V naslednjih 5 letih bodo stroški za izobraževanje narasli iz 1,15mio SIT na 1,6 mio SIT letno. Rast je posledica, nadpovpre?ne rasti posameznih kategorij stroškov.

b) prihodke, ki jih študenti ustvarijo v zaklju?nih letnikih je potrebno razdeliti na daljše obdobje

Obsega dela študentov se namre? dvigne v zaklju?nem letniku šolanja. V tem letu si morajo namre? privar?evati dolo?en obseg sredstev, ki jih bodo namenili za iskanje dela in za porabo, ki bo nastala v tem ?asu. Povpre?na brezposelnost mladih je 26,2%, medtem ko je povpre?na brezposelnost v Sloveniji 10,6%.

c) obdav?enja mora biti enostavno, jasno obenem pa mora zavezance motivirati

Namesto, da bi mlade spodbujali k ve?ji delavnosti in produktivnosti, jih s takšnimi omejitvami u?imo naj ne delajo, naj se izogibajo pla?ilu davka ipd. Povpre?en študent katerega dohodki bodo znašali 1 tolar ve? kot 1,6 mio SIT bo pla?al pribl. 250.000 SIT dohodnine.

Menimo, da je potrebno omejitev, ki je pogoj za uveljavljanje t.i. študentske olajšava odstraniti iz zakona.

Obveš?anje o pri?etku dela

Z novim zakonom morajo podjetja obveš?ati DURS in Inšpektorat za delo o pri?etku dela študenta/dijaka. Ta ukrep je podjetjem prinesel nove administrativne ovire pri študentskem delu in dodatno delo. Podatki, ki jih prejmeta omejeni organizaciji niso primerni za analizo, saj po naših ocenah 1/3 organizacij tega dolo?ila ne izvaja. Zato predlagamo, da se zakonodajo v tem delu spremeni, tako da se ta obveznost prenese na študentske servise, ki lahko te podatke zagotovijo hitro in v elektronski obliki. Tako bi zmanjšali obseg dela DURS-a, Inšpektorata za delo in podjetij, pove?ali pa bi vrednost prejetih podatkov, saj bi s tem zajeli vse podatke, ki pa bi bili primerni za analizo. Omeniti je potrebno, da ve?ino podatkov o pri?etku dela študenta/dijaka podjetja oz. študentski servisi že oddajajo na ZZZS. Zato gre tu za podvojevanje podatkov. Tu je potrebno vzpostaviti enotne baze in enojno obveš?anje.

Akontacija dohodnine

Ob napovedi, da 95% študentov ne bo pla?alo dohodnine je uvedba le te nesmiselna in zmanjšuje prejete prihodke mladih, ki se izobražujejo. Obstaja tudi drug problem, Zakon o dav?nem postopku ne dolo?a študentskih servisov kot pla?nikov davka, kljub takšnim interpretacijam DURS-a. Problem se dodatno zaplete, ker delodajalci ne morejo izpolniti obveznosti, ker ne vedo kdaj je bilo izpla?ilo izvedeno, zato se celotna obveznost obveš?anja in pla?ila akontacije prenese na zavezanca (študenta/dijaka).

Zakon o dav?nem postopku je potrebno v tem delu popravit oz. ukiniti akontacijo dohodnine.

Preden se bodo spremembe izvedle pa je potrebno opraviti še dodatne analize (ocena stroškov izobraževanja, rast stroškov, struktura….) in pridobiti mnenja študentskih servisov, podjetij, študentov in vlade, ki so klju?nega pomena za uspešno uveljavitev sprememb.

Keš študentski servis

 
Študentske novice:
Praktično izobraževanje in plačila
Zakon o dohodnini
Brez akontacije dohodnine
Izobraževanje bo malce dražje ...
Sprememba: Dav?na zakonodaja
Hitre povezave:
» vpis v servis
» naročanje napotnic
» prosta dela
» zaposlitve
Zadnjih 5 prostih del:
TERENSKO DELO Ljubljana
Fizično delo Celje