keš študentski servis | |||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||
Študentski krediti |
|
||||||||||||||||||||||||||
Ponudba za študente » Študentska dela » Članstvo v servisu » Zaposlitev » Študentski servisi » Agencije za delo » Naročanje napotnic » Študentski zaslužek » Obvestila & nasveti » Avtošola » Dohodnina 2006 » Vprašanja študentov » Študentske novice » Fotogalerija » Študentske povezave » Podatki o servisu » Podjetja »
|
Nepremišljena poteza treh servisov, ki iš?ejo tržno nišo v kreditiranju študentov in sodelovanje dveh majhnih bank, ki želijo na ta na?in pove?ati število komitentov, bo prineslo mnogim študentom težave in ogled naših sodiš?. Kreditiranje poteka na nenavaden na?in. Študentom bodo banki ob vsakem izpla?ilu povišale limit v znesku akontacije. Banke ne bodo preverjale kreditne sposobnosti študentov, kot je to obi?ajno pri ostalih bankah, za kreditiranje pa se bo uporabljal limit, ki je ena najdražjih oblik posojanja denarja. Uvedba kreditiranja treh servisov je predvsem posledica novega zakona o dohodnini, ki je uvedel akontacijo dohodnine za vse študentske prejemke. Nesmiselnost in neutemeljenost uvedbe akontacije pa velja dokazovati z napovedjo Ministrstva za finance, da 96% študentov ne bo pla?alo dohodnine. ?emu potem uvedba akontacije? Ministrstvo tega ne zna pojasniti, je pa dejstvo, da bodo študenti s svojim delom kreditirali državo. Gre iz tega izpeljati, da naša država troši malce preve? in more zato iskati nove vire financiranja - študente? Študenti ob ve?nemu pomanjkanju denarja pa? izkoristijo vsako možnost za pove?anje svojega mese?nega prora?una. A tokrat bo potrebno dvakrat premisliti, preden se odlo?ite za kreditiranje, ki ga izvajajo servisi. Ve?ina študentov namre? ni kreditno sposobnih, kar pomeni, da nimajo zadostnih in rednih prihodkov, s katerimi bi vra?ali najete kredite, prav tako pa je slaba njihova finan?na disciplina. Vprašajte se, koliko denarja imate na svojem ban?nem ra?unu, ali imate vseskozi izkoriš?en limit in ali pla?ujete svoje mobitele na zadnji možni rok pla?ila? Kreditiranje zveni kot dobra ponudba danes, a težava se bo pojavila šele naslednje leto. Najve?ji problem se bo pojavil za študente, katerih dohodek bo presegel 1,6 mio sit. Ti bodo po koncu leta tako banki dolgovali 180.000 sit in naši preljubi državi okoli 180.000 sit, skupaj torej 360.000 sit. Povpre?en študent nima prihrankov, saj stroški študija presegajo njegove prihodke. Tako se lahko zgodi, da študent ne bo zmožen pla?ati obeh obveznosti. Banke in država bodo za?ele s postopki izterjave, dolg se bo še dodatno pove?al, obiskali ga bodo rubežniki… Si študent to zasluži? V hudi finan?ni situaciji se bo tako znašlo ve?je število študentov. Menim, da bodo za tako situacijo odgovorni trije servisi, banki in država. A ni pri?akovati, da bo kdo od njih prevzel odgovornost. Prav tako velja nekaj podobnega pri?akovati pri študentih, ki bodo zaslužili manj kot 1,6 mio SIT. Velik del študentov bo vra?ilo akontacije s strani države porabilo pred pla?ilom obveznosti do banke. Tudi ti se bodo soo?ili z neprijetno situacijo. Dajanje kreditov študentom, ob vedenju, da je dokaj visoka verjetnost, da teh ne bodo poravnali in da zaradi tega lahko zaidejo v hude finan?ne težave, je sporno in neresno. |
|